Alopecija
Areata
Alopecija areata je nepredvidljivo medicinsko stanje, ki samo v ZDA prizadene štiri milijone odraslih in otrok. Po podatkih NAAF je takih oseb okoli 2% v vsaki populaciji, ne glede na geografsko lokacijo ali raso. To pomeni 40.000 ljudi samo v Sloveniji! Od tega 60% prizadetih ljudi doživi prvo izgubo las v tipični obliki večjega ali manjšega kroga, še preden so stari 20 let. Izguba poraščenosti lahko prizadene le del lasišča, kar imenujemo alopecija areata (v obliki majhnih, golih krogov), lahko celo lasišče (alopecija totalis) ali kar celo telo (alopecija univerzalis). Včasih se dlake in lasje vrnejo čisto spontano in nenadoma, kot so izginile. Pri manjših oblikah izgube poraščenosti občasno pomagajo razne steroidne kreme ali injekcije. Slednje so izjemno boleče, koža oteče, rezultat pa je vprašljiv.

Dr. Vera Price, soustanoviteljica NAAF-a in dr. Špela Šeme, pobudnica in vodja Skupine za samopomoč ob izpadanju las in solastnica podjetja Fi potencial d.o.o.
Zdravila za sedaj še niso odkrili, čeprav je dr. Vera Price, vodilna dermatologinja NAAF in vodilna svetovna strokovnjakinja za alopecijo areato, optimistična glede tega. Že pred desetimi leti je NAAF namreč predstavil projekt, ki teče meddržavno in celo medkontinentalno, v okviru katerega se podrobno analizira tisoč primerov enojajčnih dvojčkov, od katerih je eden razvil znake katerekoli oblike alopecije, drugi pa ne. Na osnovi te raziskave so uspeli potrditi dolgoletne sume, da je, posplošeno povedano, alopecija zapisana v naših genih, sprožiti pa jo mora nek dejavnik. Kaj to je, ni še popolnoma jasno, sumijo pa stres ( kamor spadajo lahko, glede na občutljivost posameznika, tudi bolezni z visoko temperaturo, avtomobilske nesreče in na sploh vse, kar sproži psihični pretres ) ter določena zdravila in cepiva.
Alopecija areata ni usodna.
Na srečo alopecija areata (iz latinskega za: področna plešavost ) ni usodna. Še vedno pa se večinoma doživlja kot tragedija, saj živimo v družbi, ki enači lepoto las z atraktivnostjo. Pri nas se o tem medicinskem stanju zlepa ne govori, zato nek neprizadet, povprečen posameznik sploh še ni slišal za njen obstoj. To pa ne pomeni, da ga kaj več ne zanima o celotni zadevi. Nasprotno! Glede na to, da bolezen lahko prizadene skoraj vsakega, so ljudje veseli dodatnih informacij. Dokler se bolezen ne izrazi, ne vemo ali imamo v telesu gene (baje jih je kar osem), ki lahko aktivirajo alopecijo. Le težko pa je spregovoriti o tem, če si sam prizadet. Za ta namen NAAF poklanja video kasete, ki so predvsem namenjene šolam, saj so otroci, ki izgubljajo lase, velikokrat izpostavljeni zbadanju sovrstnikov. Glavni razlog za to pa je njihova drugačnost, strah pred neznanim ( bojazen, da je nalezljivo in podobno ) ter narazumevanje dogajanja. Po izkušnjah NAAF se informirani odrasli in otroci trudijo po najboljših močeh pomagati prebroditi stiske prizadetih soljudi. Največ seveda pomaga pri celotni zadevi zdrav humor in pozitiven odnos do življenja.
Preberite več: moška plešavost.